Z besedilom Markusa Orthsa "Das Zimmermädchen" (Sobarica) se je zaključil prvi dan branja v Celovcu. Zgodba fanatične čistilke, ki se skrije pod hotelskimi posteljami, da bi prisostvovala življenju gostov, si je zaslužila enoglasno pohvalo žirije.

Verjetno zmagovalno besedilo?

Tudi moderator Dieter Moor se je čudil "neverjetni soglasnosti" žirije. Je to verjetno zmagovalno besedilo? "Voyerizem in zasvojenost s čiščenjem spadata skupaj, vsekakor je meni prvo bližje", je začel Klaus Nüchtern. "Človek se počuti, kot bi ga zasačili". S humorjem in lahkotnostjo počasi razdira prostor za anonimnost, ki ga nasplošno ustvarja hotel. Besedilo je tako zanimivo ravno ker ne vsebuje "morilskih poant" in se ne stopnjuje v dramatičnost.

Nüchternova pohvala je bila še stopnjevana

"Besedilo bi še bolj pohvalil", je začel Ijoma Mangold, kateremu se je Nüchternova pohvala zdela preveč omejena. Besedilo se dotika "stanja človeka" samega na sebi: prav zaradi tega, ker je človek s svojim obstojem  privedel naravo v nerešljiv nered, si sedaj prizadeva ustvarjati red, kar potem zdrsi v blaznost. "Prikazano je kot grozljivi film, kar v resnici tudi je".

"Rezko in noro besedilo"

"Briljantno pripovedovano besedilo z blazno perspektivo" - tudi Alain Claude Sulzer je bil očaran: "To je prvo besedilo, za katerega nisem imel občutka, da sem vse že enkrat slišal". Pritegnili sta ga "rezkost in norost" besedila: "Zelo sem se smejal".

Burkhard Spinnen je v besedilu videl ne voyeurizma, pač pa vampirizem: "Ta ženska nima lastnega življenja in zato prisostvuje življenju drugih, o tem sem že večkrat bral". Vsekakor to ni vplivalo na njegovo oceno. Rafinirana kombinacija elementov naredi besedilo "izredno zanimivo".

Absurd se zdi popolnoma normalen

Daniela Strigl, ki je avtorja povabila v Celovec, ni potrebovala zagovarjati. Na koncu je Ursula März priznala, da je nekoč sama delala kot sobarica v hotelu in da je pri takem poklicu skoraj nemogoče ne vohuniti. Umetnost besedila je v tem, da prikazuje absurd kot nekaj "popolnoma normalnega".

Vsekakor je Märzova opozorila na tu pa tam rahlo zaznavno psihologijo mati-hči: "Ostanimo raje pod posteljo, kamor vsi hočemo".

"Končno novi toni", je Andre Vladimir Heiz "osrečeno" zaključil razpravo.

Besedilo Markusa Orthsa